Košarka je prva

Športno telo in pošteno srce, ki se najraje druži s svojo družino a izjemno rad uide na košarkarsko igrišče, je naš Boštjan. Rad se udeleži PP piknikov, tekmovanj, srečanj in poskrbi, da se vsako srečanje še športno začini, če to le gre. Odličen in razgledan govornik, ki obožuje »tvorne« debate.

Občutek ob dosegu zadanega fizičnega cilja, ko premagam samega sebe, je neverjeten in mi vedno nariše nasmešek na obrazu. Posledično se veliko lažje soočam z le na videz nepremagljivimi težavami na vseh področjih.

»Želim si preživljanje časa z družino – dolgi sprehodi z ženo, predajanje adrenalinskim užitkom med plezanjem v gorah s starejšo najstniško hčerko, uživanje ob poslušanju vsemogočih in vedno boljših glasbenih nastopov mlajše najstniške hčerke, nenazadnje tudi ukvarjanje in krotenje čudovitega psa s presežkom energije.

Želim si preživljati čas v dobri družbi. Z bratom in dobrimi prijatelji na jadranju, ki je pravi eliksir pozitivne energije. Želim biti v družbi pozitivnih, optimističnih ljudi, ki so sposobnejši, močnejši, bolj izkušeni od mene, kajti na ta način prej najdem nekoga, ki mi je zgled, ki me »vleče« in posledično napredujem. Občutek zavedanja, da postajam boljši, je neprecenljiv.

Zelo pomembno vlogo na seznamu želja ima šport in to v številnih oblikah. Če je košarka moja prva in še vedno največja »ljubezen,« s katero sem se nekoč ukvarjal že skoraj napol profesionalno, je danes najpogostejša oblika tek. Paradoksalno je, ko pridem iz službe izčrpan, brez energije in namesto počitka na udobnem kavču se raje lotim premagovanja daljše tekaške razdalje. Med daljšim tekom ali dolgotrajnim plavanjem ali potenjem v telovadnici ob izvajanju »nemogočih« vaj, v bistvu ob vsakršnem preizkušanju meja fizičnih sposobnosti svojega telesa, se telo psihično celi. Adrenalin pomaga pozabiti kako utrujen sem. In na koncu to fizično trpljenje, ko se telo umiri, ko premagam mejo, pomeni psihično zadovoljstvo, mi da energijo.

Najti harmonijo med poslovnim in zasebnim življenjem in najti harmonijo med stvarmi, ki jih drugi pričakujejo/zahtevajo od mene in stvarmi, ki si jih želim početi, je zame velik izziv. Če je v življenju posameznika, tako na poslovnem kot v zasebnem področju, prevečkrat »moram« in premalokrat »želim,« ga sčasoma pripelje do točke, ko ne napreduje, ko več ne zmore, ko postaja apatičen, se preda, izgori. Zato je pomembno, da vsak najde in v sebi razišče, kaj želi, kaj ga osrečuje in se temu posveča, kadar je le mogoče. Tako se lahko veliko bolj uspešno kosa z izzivi, s katerimi se »mora« soočati.«